Lumi | NEKOČ IN DANES
16701
post-template-default,single,single-post,postid-16701,single-format-standard,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,footer_responsive_adv,qode-content-sidebar-responsive,qode-theme-ver-11.0,qode-theme-bridge,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

NEKOČ IN DANES

Obstaja več teorij glede izvora prvega sladoleda, saj je v preteklosti kar nekaj civilizacij kreiralo ledene sladice. Večinoma so se s hladnimi sladicami sladkale plemiške družine. V Indiji in antičnem Rimu so prinašali led iz gora ter ga združevali s sadjem v edinstvene posladke. Grki so pripravljali ledeno sladico iz snega, katerega so pomešali s sadjem ter ga osladili z medom. Kitajci so že nekoč pripravljali hladno sladico iz mleka in riža, katerega so ohlajali v posebnih posodah. V Perziji so v sneg umešali žafran in sadje ter se tako hladili v vročih poletnih dnevih.

Pogosto se kot izumitelje prvih sladoledov omenja Italijanska rodbina de’Medici, ki naj bi v 16. stoletju s svojimi kuharskimi šefi ponesla recepturo sadnih sorbetov v Francijo. V tem obdobju se najde kar nekaj zapiskov prvih receptur za izdelavo sadnih sorbetov v različnih publikacijah po Evropskih mestih.

Sladoled so najprej stregli kot sladico premožnih vse dokler se na tržišču niso pojavili sodobni in cenejši ohlajevalnimi sistemi. Pozimi so led izrezovali iz rek ali jezer, ter ga skladiščili v prostorih, izoliranih s slamo. Sladoled so izdelovali tako, da so sestavine mešali v posodah, nameščenih v večjih posodah napolnjenih z ledom in soljo. Slana voda, hlajena z ledom povzroča reakcijo, ki absorbira toploto in omogoči, da se je nižala temperatura mešanih sestavin.

Sprva so se po svetu proizvajali sladoledi le butično. Razcvet se je zgodil z industrijskimi hladilniki, saj so ti omogočili enostavno hlajenje in hrambo ledu. Okrog leta 1926 se je pričela masovna proizvodnja sladoledov.

V 20. stoletju je postal sladoled izjemno popularen in naglo so se pričeli pojavljati proizvajalci različnih oblik ter obilja okusov. V tem obdobju se je pričela tudi proizvodnja mehkih sladoledov, ki so lahkotnejši zaradi vpihanega zraka. Večina proizvajalcev je pričela z dodajanjem umetnih arom, sladil in dodatkov, predvsem glutena, ki je odličen stabilizator. Zadnje raziskave na temo zdravega življenjskega sloga so pripomogle k inovativnosti sladoledarjev, ter proizvodnjo receptur brez glutena.

AROME

Eden izmed prvih netipičnih okusov ledenih sladic je bil vinski sladoled, ki je nastal pri zamrznitvi vinskih kristalov v slabo izoliranih prostorih. V preteklosti pa so mojstri sladoledov preizkušali različne mešanice arom za sladolede, med katerimi se najdejo tudi sladoledih, ki so vsebovali artičoke ali šparglje. Razcvet raznolikih arom, ki jih navadno ne bi dodali sladoledom gre pripisati tudi barviti Japonski kulturi, kjer najdemo sladolede z okusom ribe, lignjev, hobotnice in rakcev. Med najpopularnejše arome sladoledov na svetu pa se raziskavah uvrščajo: vanilija, čokolada, jagoda, češnja, kava, mango, ter mandljev sladoled.

 

Vir: whatscookingamerica.net, foodchannel.com, Wikipedia, www.idfa.org